Botre in botri
Botrstvo Večjezičnost
-A-
Več je bolje kakor manj. Nekaj primerov: Laže stojiš na dveh nogah kakor na eni. Ali: Raznolikost prednjači pred monotonostjo, večjezičnost pred enojezičnostjo. Pri čemer zlasti za Koroško velja: Pestrost je boljša od uniformiranosti (ne bom navajal aktualnih osebnih primerov iz koroške politike). Zato aktivno sodelujem pri tem važnem projektu.
»Pri pogovarjanju se družijo ljudje!« Da ustrežemo tej modrosti v naši regiji »senza confini«, je potrebno, da obvladamo jezik pogovornega partnerja. Samo tako je komunikacija zares uspešna, samo tako lahko nastajajo iskrena prijateljstva, samo tako lahko rešujemo morebitne probleme in samo tako usklajujemo različna mnenja. Zato prav rad sodelujem pri tem čezmejnem projektu. Srečno Slovenija, ciao Italia, servus Kärnten/Koroška.
-B- nach oben
Jezik – v pisni ali govorjeni obliki – je glavno orodje človeka. Če z njim pravilno ravnamo, lahko premagamo marskikatero oviro. Z dodatnim tujim jezikom se nam odpirajo mnoga vrata v svet.
Z besedami izražamo svoje misli. Čim več jezikov, tem več misli, razumevanja, pestrosti, strpnosti. Zavedajmo se šanse in uresničujmo zamisel na stičišču treh jezikov, treh narodov in treh kultur. Dokažimo svetu, da je regija Alpe-Jadran lahko vzorni model za evropsko sporazumevanje med narodi v obojestransko dobrobit. V večjezičnosti je prihodnost. Zaradi tega se splača podpirati projekt „Botrstvo večjezičnosti“. Servus, srečno, ciao!
Moj brat Udo Jürgens in jaz podpirava to iniciativo, kajti dvojezičnost pomeni za vsako družbo dodatno kulturno vrednoto. Medsebojno razumevanje naj bi prispevalo k temu, da premostimo strahove preteklih dni.
-C- nach oben
-D- nach oben
Vsak poskus podpore večjezičnosti v deželi ima dvojni dobiček. 1. Je investicija v prihodnost naše mladine. Večjezičnost je v združeni Evropi solidna osnova, da smo kos gospodarskim in drugim izzivom. 2. Namera, da posredujemo drugi deželni jezik večjemu krogu ljudi, je učinkovito sredstvo, da krepimo rastoči občutek skupnega v deželi. Čestitam iniciatorjem in želim mnogo uspeha pri uresničitvi tega projekta.
Poznavanje jezikov ni samo v poklicnem vsakodnevnem življenju pomembna tržna prednost, tudi v privatnem življenju nam to znanje zelo koristi. Posebno na Koroškem je pomembno, da obvladamo jezike sosednjih dežel, kajti meje obstajajo samo še v geografskem smislu. S poglabljanjem v druge kulture odpravljamo samodejno tudi stereotipne predsodke, ker se nam odpira nov zorni kot. Zame osebno je nadvse pomembno, da uresničujemo akceptanco in medsebojno približevanje – to pa v veliki meri podpira poznavanje različnih jezikov.
Večjezičnost je brez dvoma velika prednost. Razširja naše obzorje in prinaša predvsem v turistični deželi neprecenljivo tržno prednost. Predvsem so odprtost, strpnost in pripravljenost za dialog neogibno potrebni za harmonično skupno življenje. Kot referent za otroške vrtce sem že dalj časa boter dvojezičnosti, ker sem že pred leti tako dvojezičnost politično osnoval pri dvo- in večjezičnih vrtcih za večjezično vzgojo najmlajših. Veselim se, da zdaj tudi oficialno lahko prevzamem botrstvo in radevolje podpiram iniciativo Bernarda Sadovnika in Willibalda Liberda.
-E- nach oben
Jezik pogosto upravičeno označujemo kot vrata v svet. Dobra komunikacija omogoča medsebojno razumevanje in medkulturno učenje. Ta komunikacija pospešuje strpnost in omogoča boljše sožitje v večkulturnem okolju, ki ga postopoma uresničujemo v skupni Evropi. Koroška nudi s svojo izobrazbeno ponudbo v alpsko-jadranskem prostoru, zlasti s posredovanjem slovenščine in italijanščine, posebne možnosti medkulturnega vstopanja v jezikovni in kulturni svet.”
-F- nach oben
O tem, da imajo večjezično izobraženi ljudje več šans v poklicnem življenju, ni dvoma. Poleg finančnih prednosti, ki jih prinaša večjezičnost, pa odpira znanje jezika drugega naroda tudi vrata do boljšega razumevanja posebnosti tega naroda in s tem do medsebojnega zbliževanja. Poleg materialnih nudi večjezičnost torej idejne prednosti, ki jih je treba koristiti. To velja zlasti za narode sosede, da lahko utrjujemo in nenehno izgrajujemo dobrososedske odnose.
-G- nach oben
Večjezičnost je ključ, ki odpira vrata v bolj odprt in boljši svet. Omogoča medsebojno približevanje, medsebojno spoštovanje in, da imajo ljudje zaradi kulturne mnogolikosti dosti več drug od drugega. Predvsem pa pomaga večjezičnost podreti meje v glavah ljudi. Postane temelj za skupno reševanje konfliktov in problemov in pelje do prijateljstev preko meja lastnega jezika in barve lastne kože.
Prav v alpsko-jadranskem prostoru je za domače delavke in delavce velika prednost, če obvladajo jezike dežel v soseščini. V prihodnosti bo večjezičnost čedalje bolj nepogrešljiva prednost. Poznavanje tujih jezikov utrjuje v prepletenosti gospodarskih struktur v globalnem svetu šanse na delovnem trgu in v gospodarstvu. Zato naj zvezna vlada uresniči ustrezne zakonsko osnovane reforme v vzgojnem sistemu. Potrebno je namreč, da postavljamo učenje jezikov še bolj učinkovito v središče izobraževalnih sistemov.
„Kdor govori več jezikov, je doma v več svetovih. Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta. Tako je povedal filozof Ludwig Wittgenstein. Ni mogoče bolje izraziti, kako nas obogati učenje »tujega jezika«. Jezika, ki neha biti tuj. Toda ne samo jezik postane znan. Kdor govori jezik, vstopi v svet, ki ga jezik opisuje s svojimi izrazi in ga s tem naredi dostopnega.«
-H- nach oben
Kot iniciator koroških ORF-programov pod geslom »Servus, Srečno, Ciao« mi je samoumevno, da podpiram projekt večjezičnosti. Vsak jezik je dar, odpira vrata in srca, širi akcijski radij in nosi v sebi polnost (miselne) kulture. Že z redkimi besedami v naših jezikih sosedov, v slovenščini in italijanščini, se v treh deželah, v Sloveniji, Furlaniji in na Koroškem laže giblješ. S tem si razširiš lastno pojmovanje o domovini v srednjeevropskem smislu v morda najlepši in najbarvitejši regiji sploh. Kot bivši športni reporter poznam dobršen del sveta in vem, o čem govorim.
Jeziki presegajo meje in so hkrati znak izobraženosti. Poznavanje jezikov je pomembno za komunikacijo z našimi mednarodnimi gosti predvsem višjega razreda. Pri izbiri sodelavk in sodelavcev polagamo važnost na naša bodoča tržišča gostov in jih zato izobražujemo v tujih jezikih in poglabljamo že obstoječa znanja.
Koroška leži na stičišču raznih jezikov in kultur. Večjezičnost je v današnjem času ključ do osebnega, gospodarskega in skupnega uspeha, je največja prednost za našo prihodnost. Izigrajmo ta adut, namesto da ga dajemo iz rok. Prepričan sem, da pospeševanje večjezičnosti ni samo prava pot za našo deželo, temveč za vso Evropo. Samo skupno in nadregionalno lahko rešimo izzive prihodnosti. Večjezičnost je eno najboljših sredstev, da dosežemo svoje cilje.
„Učite se jezike“ je moj poziv. Jeziki povezujejo ljudi, kulture in narode. Ustvarjajo medsebojno razumevanje, olajšujejo skupno življenje in ustvarjajo nova prijateljstva. Tudi na delovnem trgu so dandanes tuji jeziki samoumevnost. Učenje jezikov je vedno pridobitek.
-I- nach oben
Prav za Koroško, deželo v osrčju alpsko-jadranske regije, je večjezičnost tako na kulturnem kakor tudi na gospodarskem področju neprecenljiva vrednota. Zato naj bi razumeli to jezikovno raznolikost kot prednost in odliko, nikakor ne kot problem. Gre za to, da zasujemo jarke, ki jih je preteklost odpirala, in za to, da pozitivno oblikujemo prihodnost naše zvezne dežele v duhu obzirnega sožitja in medsebojnega razumevanja.
-J- nach oben
Večjezičnost je v diplomaciji nekaj vsakdanjega. S poznavanjem jezika drugega se po eni strani hitreje krepijo medsebojne vezi, po drugi strani pa tudi rešujejo skupni ali podobni problemi. Pomembno je, da se vrednoto večjezičnosti, ki se zrcali v evropskem geslu »združeni v raznolikosti«, spoštuje in vidi kot prednost tudi v praksi.
Moj brat in jaz podpirava to iniciativo, kajti dvojezičnost pomeni za vsako družbo dodatno kulturno vrednoto. Medsebojno razumevanje naj bi prispevalo k temu, da premostimo strahove preteklih dni.
-K- nach oben
»Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Ta misel Ludwiga Wittgensteina iz njegovega dela »Logično-filozofska razprava« opisuje nadvse točno pomen jezika in večjezičnosti.
V dobi, ko se Evropa vsebolj zbližuje, postajajo prednosti, ki jih nudi obvladanje jezikov, čedalje bolj jasne. Pretežna večina ljudi na Koroškem, zlasti mladina, je že spoznala velike šanse in možnosti večjezičnosti in kulturne mnogolikosti. Da je naša prihodnost večjezična dokazuje že samo dejstvo, da spoznava vedno več Korošic in Korošcev nemškega materinega jezika za svoje otroke šanso in jih prijavlja k dvojezičnemu pouku.
Iniciatorjema brigadirju Willibaldu Liberdi in Bernardu Sadovniku sem zelo hvaležen in radevolje podprem projekt »Botrstva večjezičnosti«.
V dvojezičnem doraščanju vidim privileg in v času globalnega zraščanja ogromno začetno prednost. Otroci, ki govorijo od malih nog dva ali več jezikov, razvijajo v možganih ogromno in naglo dojemljivost pri učenju nadaljnjih jezikov - in to celo v starejših letih. Moja materinščina je hrvaščina in latinščino, angleščino in francoščino sem se zlahka naučila. Tudi italijanščina in španščina mi pozneje nista delali nikaršnih težav.
Zato nisva niti sekundo ugibala in vzgajava najino hčerko seveda dvojezično. Zelo me veseli dejstvo, da vedno več mladih staršev otrokom posreduje hrvaščino in madžarščino, kar – ko sem jaz bila majhna – ni bilo vedno običajno. Razveseljiv trend. In če bi me vprašali, bi vsem staršem svetovala, da ob možnosti učenja drugega jezika to priložnost koristijo in od nje profitirajo.
Dejstvo, da se v svojem življenju lahko sporazumevam v različnih jezikih, občutim kot veliko obogatitev. Dostikrat izpričuje že osnovno poznavanje kakega jezika zanimanje za kulturo in s tem privede do bolj odprtega srečavanja z ljudmi.
Vrhu tega je osnovnega pomena, da se lahko sporazumevamo v gospodarsko globaliziranem svetu s strankami, ampak tudi s kolegicami in kolegi - bodisi v Aziji, Združenih državah Amerike ali kaki drugi evropski državi – in da z njimi lahko sodelujemo. Koncern Infineon Technologies samo v Avstriji zaposluje ljudi iz 40 različnih držav. To medkulturnost zelo zavestno in aktivno živimo; v ta namen smo z drugimi koroškimi podjetji, organizacijami in izobraževalnimi ustanovami ustanovili tako imenovani «Carinthian International Club« kot platformo za naše mednarodne sodelavke in sodelavce ter tudi za njivove družinske člane.
Večjezičnost je pomemben del medkulturnosti, ki naj bi ga gojili in živeli od mladih nog. Ko doživljamo otroke pri igrivem osvajanju jezika, vidimo, kako enostavno je, da živimo v jezikovni raznolikosti. Ta pestrost odpira v življenju več šans; to naj bi veljalo tudi za Koroško!
Večjezičnost je pomemben aspekt pri sporazumevanju med narodi, pri sožitju in pri integraciji. Slehernemu človeku, zlasti še mladini, nudi učenje jezikov možnost, da ojačijo medsebojno razumevanje in se poglobijo v kulturni svet drugega jezika. S tem odstranimo tudi lahko marsikatere nesporazume. To je pomembno predvsem pri sožitju različnih narodnih skupnosti v naši domovini. Eden izmed osnovnih pogojev za integracijo in sožitje pa je predvsem osvajanje nemškega jezika.
Globalno povezan svet odpira številne možnosti, ki pa jih je možno izkoristiti le, če imamo za to potrebna „orodja“. Znanje tujih jezikov je odločilnega pomena, če želimo druge kulture ne le razumeti, temveč tudi doumeti.
Večjezičnost je priložnost, ki v dvojnem pomenu besede odpira nove svetove. Brez ustreznega znanja jezikov bodo perspektive ostale za vedno zaprte in potenciali neizkoriščeni. Razumevanje lastne kulture ima za predpogoj poznavanje drugih kultur in življenjskih svetov. Naša prednost je odprtost, ki pa je možna le na podlagi znanja jezikov.
Koncept uspešnosti Evropske Unije je hkrati tudi njeno temeljno vodilo: Združena v raznolikosti. Odprte meje so predpogoj za čezmejno blaginjo. Ključ do nje je večjezičnost.
Šola Thomasa Koschata v Vetrinju ponuja dodatno k obveznemu predmetu angleščine v tako imenovanem jezikovnem razredu obvezni predmet italijanščine ali slovenščine. To ponudbo po končani ljudski šoli mnogo otrok in staršev sprejmejo radevolje kot dobro alternativo k ostali izobraževalni ponudbi v Celovcu.
Partnerstva s slovenskimi in italijanskimi šolami podpirajo naše delo in omogočijo našim šolarjem aktivno večjezičnost. Zato podpiram botrsvo za večjizičnost iz vsega srca.
S strukturalno internacionalizacijo gostov sodi večjezičnost čedalje bolj med osnovne dejavnike uspešnosti v turističnem segmentu gospodarstva. Prav na Koroškem, na stičišču treh kulturnih krogov, je večjezičnost za številne goste že osnovni pogoj na področju storitvenih dejavnoti. Vedno večje število turističnih podjetnikov zaradi tega spodbuja svoje sodelavce z različnimi izobraževalnimi ponudbami na tem področju. Rad bi na tem mestu odločno vse pozval, da naj koristijo šanse obširne ponudbe na področju nadaljnjega izobraževanje za še učinkovitejšo kompetenco v poslovanju z našimi inozemskimi turisti. Gosti, ki jih nagovarjamo v njihovi materinščini, se dobro počutijo; gostitelj, tako zaznajo, upošteva njihovo identiteto. To seveda ugodno vpliva na zadovoljstvo in na njihov morebitni povratek.
Živim v Sloveniji, majhni državi, kjer ljudje govorimo svoj jezik. Na to smo zelo ponosni! Vendar pa nam okno v svet odpira učenje tujih jezikov, saj je to edini način komunikacije in iskanje identitete v svetu. Seveda pa svojo materinščino negujemo in nam je v posebno čast, če se jo nauči še kdo iz drugih držav.
V majhni državi, kot je to Avstrija, je gospodarski uspeh močno povezan v eksportom in z „oziranjem čez planke“. Tisti, ki govori jezik svojih strank, bo dolgoročno uspešen v Italiji, v Sloveniji ali v Ameriki. Koroška leži na stičišču treh velikih evrospskih jezikovnih in kulturnih prostorov, germanski, romanski in slovanski. Zavedajmo se te sijajne šanse!
Največji del svetovnega prebivalstva dorašča v dveh ali več jezikih. Tako je bilo tudi na Koroškem pred 50-imi leti. Statistično gledano je na svetu več večjezičnih ljudi kot enojezičnih. Znanstveniki so dokazali, da imajo zgodnje večjezični (se pravi taki, ki se do šestega leta naučijo več jezikov) velike prednosti, predvsem lahko pri nadaljnjem učenju jezikov kar nadaljujejo pri že naučenih. Znanstveno je tudi dokazano, da imajo večjezični bolj diferencirano gledanje na svet, poznajo in akceptirajo tudi druga gledanja in lažje razumejo druga stališča ter so tudi bolj odprti. Na Koroškem imamo to možnost pred vrati. Izkoristiti pa jo moramo sami.
Znanje jezikov je dragocena dobrina, ki nam omogoča v naši čedalje bolj raznoliki družbi pripravljenost medsebojnega sprejemanja, odprtosti in spoštovanja. Zlasti v združeni Evropi se s tem odpirajo velike prednosti in prav to tudi krepi moje prepričanje, da znanje nemškega jezika bistveno utrjuje sposobnost integracije: Ta integracija zaradi tega pomeni osnovni pogoj za miroljubno sobivanje v Avstriji.
Učenje jezikov odpira nova okna komunikacije in sporazumevanja. Hkrati vpliva tudi na socialno, duhovno, kulturno in politično življenje. Evropski parlament odslikava s svojimi poslankami in poslanci iz 27 držav članic občudovanja vredno jezikovno in kulturno pestrost Evrope. Večjezičnost je sredstvo do boljšega medsebojnega razumevanja, združuje ljudi in izraža zanimanje ter spoštovanje za različne dežele, ljudi, tradicije in kulture.
-L- nach oben
Večjezičnost – neprecenljiva dragocenost
Raznolikost jezikov v Evropski uniji in v njenih ustanovah je neprecenljiva dragocenost in znamenje odprtosti, multikulturnosti, strpnosti in vsestranskosti. S tem, da govorimo drug z drugim in da se med seboj razumemo, lahko navežemo nova prijateljstva in nove odnose. Lahko nastanejo kooperacije in s pomočjo diskusije nam uspe izdelati rešitve, s katerimi se lahko odzivamo na probleme in izzive. Točno iz tega razloga postaja večjezičnost v stalno spreminjajočem se svetu in v času globalizacije vedno pomembnejša. Spodbujanje raznolikosti jezikov, bodisi že v otroških letih, v šoli, v poklicu ali v vsakdanu, moramo izboljšati, krepiti in se zlasti zanj resnično brigati.
Večjezičnost je nenadomestljiv in lep del mojega življenja: Študirala sem tolmačenje angleščine in španščine, s partnerico se pogovarjam špansko in v zadnjih dveh letih sem pri svojem delu v Evropskem parlamentu izboljšala tudi znanje francoščine. Na žalost se kljub češkemu priimku še nisem naučila nobenega slovanskega jezika – primanjkljaj, ki ga želim z usvajanjem slovaščine odpraviti. Kot kažejo tile biografski zapisi, občutim evropsko-babilonsko pestrost jezikov kot pomemben način izražanja kulturnega bogastva Evrope, ki ga zelo cenim. Zaradi tega me tem bolj veseli , da lahko podpiram kot botra »iniciativo večjezičnosti« Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, saj prispeva k temu, da dobiva jezikovna pestrost v Avstriji primeren pomen.
-M- nach oben
V šoli sem se učil pet jezikov, poklicno uporabljam danes še tri, in sicer nemščino, angleščino in slovenščino; vsakomur lahko svetujem, da koristi možnosti za kar se da zgodnje učenje jezikov in da to priložnost za učenje raznih jezikov omogočamo še posebno otrokom.
V globaliziranem svetu, ki se v Beljaku zrcali predvsem v mednarodno uspešnih podjetjih z vrhunsko tehnologijo, je večjezičnost dragocena prednost. To ne velja samo za gospodarske ali poklicne, marveč tudi za kulturne vidike. Beljak leži na stičišču treh kultur in ceni zaradi tega predvsem vrednoto večjezičnosti. Zaradi tega se prav v združeni Evropi splača podpirati večjezičnost in jo že našim najmlajšim s čim zgodnejšim posredovanjem položiti tako rekoč v zibelko kot važno investicijo v prihodnost. Večjezičnost ustvarja, kot vsak ve, bistveno boljše šanse na delovnem trgu. Na številnih področjih cenijo večjezičnost že kot osnovno kvalifikacijo. Čestitam ob tej priložnosti odgovornim k tej pobudi!
Jezik doprinaša svoje pri oblikovanju zavesti vsakega posameznika in vsake posameznice ter omogoča medsebojno sporazumevanje. Zato menim, kako važno je, da smo mladini vzor s svojo večjezičnostjo. Ne samo kot občani Evropske unije, marveč še zlasti na osnovi naše geografske lege na stičišču treh jezikov. Jeziki odpirajo našim otrokom nove možnosti - zaradi tega podpiram ta projekt botrstva večjezičnosti.
Jezik vsebuje kulturo, vsebuje zgodovino. Večjezičnost torej ne pomeni samo, da se z ljudmi drugih dežel lahko sporazumevamo v njihovem jeziku. S tem nastaja dodatno in predvsem globlje medsebojno razumevanje. Večjezičnost je zaradi tega osnova za medsebojno in strpno sobivanje.
Jeziki sodijo med najvažnejše kulturne tehnike. Tistemu, ki govori kar več jezikov, se odpirajo poleg dodatnih možnosti komunikacije tudi nove kulturne razsežnosti. Občudujem pisateljice in pisatelje kot na primer Bachmannovo nagrajenko Majo Haderlap ali Nobelovega nagrajenca za književnost Samuela Becketta, ki so zmožni, da pišejo v več jezikih. Osebno vidim v tem, da se lahko sporazumevam v več jezikih, veliko obogatitev. Zato zelo rada podpiram projekt »Botrstvo večjezičnosti« in želim še vrsto nadaljnjih uspehov.
Podpiram akcijo, ker je večjezičnost najboljše zdravilo zoper ozkosrčno, nacionalno enoličje.
Kdor si osvoji dodaten jezik, pridobi dragocen zaklad, kajti nov jezik je ključ do nove kulture, z lastno zgodovino, umetnostjo in literaturo, z lastnim humorjem, lastnimi idejami in lastnimi vrednotami. Pomaga nam, da premagujemo svobodno in neodvisno meje, da navezujemo nove kontakte in da sklepamo prijateljstva. Večjezičnost je zaradi tega neprecenljiva dodatna vrednost za našo evropsko družbo, ker spreminja molk v komunikacijo, predsodke v poznavanje in tujce v prijatelje. S tem nam omogoča, da koristimo skupno svoje veliko kulturno in gospodarsko bogastvo in da živimo v miru in blagostanju. Iz teh nagibov prav rada podprem iniciativo »Botrstva večjezičnosti«.
Večjezičnost je šansa: v gospodarstvu, v družbi, v kulturi Večjezičnost pomeni: spoštovanje: soseda, pogovornega partnerja, stranke, gosta Večjezičnost je razumevanje: občutkov, nazorov, načinov življenja Večjezičnost je nasprotje nesporazumov.
-N- nach oben
Sposobnost, da se preko meja svoje materinščine lahko pogovarjamo z ljudmi, pridobiva v našem globaliziranem, čedalje bolj združujočem se svetu stalno na pomenu. Evropa je domovina številnih jezikov. Če govorimo tuje jezike, simboliziramo s tem medsebojno približevanje in medsebojno spoštovanje. Zanimanje za medsebojne odnose, smisel evropske skupnosti in solidarnost naj so gibala, da koristimo dragoceni potencial večjezičnosti. Jezik odigrava ključno funkcijo, saj ni samo sredstvo za komunikacijo, marveč tudi izraz kulture in identitete. Večjezičnost odpira vrata do drugih življenjskih območij in s tem tudi do medsebojnega razumevanja. Podpiranje večjezičnosti mi je zaradi tega posebna srčna zadeva – da nas jezik ne ločuje, ampak združuje.
Znanje materinskega jezika dežele, v kateri živimo, je nedvomno pomemben ključ do uspeha v izobraževanju in poklicu in s tem osnovni pogoj za uspešno integracijo. Načelno je materinski jezik zelo važen pri učenju tujega jezika. Pomanjkljivo znanje materinskega jezika predstavlja oviro pri učenju nemškega jezika. Prepričan sem, da je večjezičnost prednost – za osebo samo kot tudi za podjetje.
-O- nach oben
Večjezičnost je v vsakem oziru pridobitev. Učenje jezikov je znak pripravljenosti za kumunikativno sodelovanje in omogoča s tem kulturno in socialno izmenjavo. Predvsem pa omogoča, da lažje razmišljamo preko lastnih omejitev in da smo spoštljivi do drugih. Prav v skupni Evropi krepita učenje jezikov in poznavanje drugih kultur družbenopolitično povezanost, ki je za nas vse velikega pomena in velike važnosti. V tem smislu mi je v veselje in si tudi osebno želim, da podprem pobudo „Botrstvo večjezičnosti“
-P- nach oben
Jeziki: obogatitev in prednost.
Poznavanje jezika je zmeraj ključ do novega sveta. Kdor si poleg svoje materinščine in angleščine prisvoji še nadaljnje sporazumevalne zmožnosti, je obdarjen z vso kulturno raznolikostjo kake dežele in njenih ljudi. Koroška ima ob tem na osnovi svoje – še premalo živete – dvojezičnosti in svoje soseščine z Italijo posebno dobro izhodišče in lahko ustvarja jezikovni most med nemškogovorečo sredino, italijanskim jugom in slovansko govorečim jugovzvodom in vzhodom Evrope. Večjezičnost je torej osebna življenjska obogatitev, na poklicnem področju pa neprecenljiva prednost v gospodarskem tekmovanju.
Zavest za pestrost jezikov
Pestrost jezikov na jugu Avstrije, v središču Alpe-jadranske regije, je nadvse pomembna ne samo za sožitje in za komunikacijo med različnimi kulturami. V turistični deželi, kot je to Koroška, nudi pestrost jezikov gospodarstvenikom velike možnosti. V Beljaški pivovarni se zavedamo pomena jezikovne raznolikosti. Že desetletja izvažamo Beljaško pivo z večjezičnimi etiketami na steklenicah v Italijo. Večjezičnost je za Beljaško pivovarno obetavna dobrina; isto velja za našo Koroško. Vesel sem, da lahko kot boter podpiram projekt »Botrstvo večjezičnosti«.
Med najlepše spomine svoje športne kariere prištevam ne samo zlato olimpijsko medaljo in mnoge druge vrhunske dosežke, marveč tudi druga lepa izkustva, ki sem jih doživljala v vsem svetu. S pomočjo nemškega in angleškega jezika sem imela priložnost, da sem spoznavala zanimive ljudi ter se navadila razumevati njih kulturo in njih način življenja. Tuji jeziki so za atleta v svetovnih prvenstvih ogromnega pomena; predvsem lahko nastopaš z znanjem različnih jezikov samozavestno in samostojno na medijskem področju. Kako važno je obvladanje tujih jezikov, vidimo v teh dneh pri mladinski olimpiadi: Občudujem te mlade atlete iz vsega sveta, ki brez težav med seboj komunicirajo. Zato smo nadvse veseli, da se tu v tem prečudovitem trikotniku treh držav dnevno lahko sporazumevamo v raznih jezikih, da lahko izmenjavamo kulturo in tradicije in se pri tem počutimo srečne.
Večjezičnost nas obvaruje pred strahovi in predsodki. Širi naše mišljenje in naše možnosti. Večjezičnost je - tako bi rekli v sodobnem jeziku - glavni zadetek. Kar velja za posameznika, velja kajpada tudi za celotno deželo. Tragično je, da se dežela ne zaveda, na kakšnem zakladu sedi.
Skupna Evropa more razvijati svoje prednosti samo tako, da se posamezni narodi tudi lahko med seboj sporazumevajo. Zato je potrebno, da razumemo jezik soseda. Osnovni pogoj za pozitivno oblikovanje prihodnosti je, da to dosežemo.
Večjezični človek
S „tujim“ jezikom si osvajamo nove načine izražanja. Še več! Učimo se drugače in bolj diferencirano razmišljati in čustvovati. Večjezični človek si osvaja večjo mero duhovne gibčnosti. To ga dela za privatno in poklicno okolje bolj privlačnega.
Večjezičnost odpira vrata v svet
Naš svet se spreminja s silovito brzino. Od nas vseh zahteva ta razvoj mnogo naporov. Dobro sožitje je možno le v medsebojni povezanosti. Tisti, ki mu je to pomembno, se mora za sočloveka tudi zanimati – in sicer tako, da bližnji to verodostojno tako občuti. Samo tako nam bo možno krepiti svojo koroško domovino. Iščimo torej poti, kako se lahko približamo drug drugemu. Imamo za to vzorce: konsenzna skupina nam nazorno dokazuje, kako je možno približevanje med narodnostnimi skupnostmi. Želim si zaradi tega mnogo konsenznih skupin med Korošci, ki jim je materni jezik bodisi nemščina bodisi slovenščina in ki jim je prihodnost Koroške srčna zadeva.
Uresničitev večjezičnosti Evropejk in Evropejcev je prednostni izobraževalni cilj. Večjezičnost stopnjuje konkurenčnost in je tudi na številnih drugih področjih obogatitev, ki jo dostikrat premalo cenimo. Tako se druži učenje jezikov tudi s posredovanjem kulture in omogoča, da se ozremo tudi na področja onstran nacionalnih omejitev. In da presegamo tudi lastne meje v glavi. Zaradi tega z veseljem podpiram iniciativo Botrstva večjezičnosti.
-Q- nach oben
-R- nach oben
Razumeti jezik drugega pomeni tudi, da razumemo njegovo kulturo in njegov način življenja, da delimo njegov miselni svet, da lahko pričnemo z njim razpravo. Evropa se lahko razvije v boljšo celino samo, če nam uspe, da se srečavamo drug z drugim brez predsodkov. Znanje drugih jezikov podpira strpnost in je s tem osnova za mirno sožitje. Zato radevolje podpiram to pobudo, ki ustvarja zavest o pomembnosti večjezičnosti.
Večjezičnost mi odpira možnosti, da postanem strpnejši, velikodušnejši in samozavestnejši človek.
Po obeh svojih starših imam slovenske jezikovne korenine. Žal mi ni bilo možno, da bi te korenine zase izkoristil z učenjem jezika. Zamujena priložnost, tudi za moje potomce. Ta koroški zaklad je vreden, da ga dvignemo.
-S- nach oben
EDokazano je, da so dežele, v katerih ljudje govorijo več jezikov in kjer sobivajo kulture v miru in sodelovanju, tako na kulturnem kakor tudi na gospodarskem področju bolj produktivne, bolj kreativne in bolj inovativne. Kdor je pripravljen za učenje drugih jezikov, je pripravljen, da se poglablja v druge oblike mišljenja. Nov jezik odpira nove izkustvene svetove in daje pobudo za odnose, ki izostrujejo lastni način razsojanja in širijo obzorja. Čestitam k tej iniciativi, ki naj opogumlja ljudi, da se naučijo nov jezik in upam, da se posebno v naši deželi ne samo mladostniki, marveč tudi starejši ljudje učijo slovenščino.
Na stičišču treh kultur se Celovec ob Vrbskem jezeru prezentira s petnajstimi mednarodnimi partnerskimi mesti in s številnimi prijatelji v Alpe-jadranski regiji kot mesto, ki je odprto za svet. Kdor je odprt za novo, žanje odprtost. Kdor navezuje mnogo kontaktov, bo del velikega omrežja. Kdor želi ustvarjati pozitivno prihodnost, bo našel v združujoči se Evropi številne podobno misleče ljudi. Skupna v prihodnost usmerjena pot se imenuje večjezičnost.
Večjezičnost in medkulturne sposobnosti so v Evropi, ki jo tako močno oblikuje globalizacija, osrednjega pomena ne samo zaradi kulturnih in socialnih, temveč tudi zaradi gospodarskih in demokratično-političnih razlogov. Nadaljnji razvoj večjezične družbe lahko uspe samo s skupnimi napori.
Večjezičnost je v današnji Evropi idealna pot, da koristimo prednosti našega kontinenta in možnost, da preko boljšega razumevanja pridemo do modernega in koristnega sožitja.
Seveda se zavzemam s svojim imenom, svojo osebo in s svojo nalogo kot škof krško-celovške škofije za večjezičnost in Vam zagotavljam, da jamčim v številnih ozirih naše škofije za večjezičnost in le-to tudi sam prakticiram. Pri božjih službah in javnih nastopih na dvojezičnem ozemlju mi je samoumevno, da v obeh jezikih pozdravim, pridigam, obhajam sveto mašo in tudi molim.
Da je dvojezičnost organizacijsko močno zasidrana, razberete lahko iz dokumentov krške škofijske sinode. Kot Cerkev objavljamo svoje dekrete na dvojezičnem ozemlju, ampak tudi dokumentacijo v letnem škofijskem zborniku v obeh jezikih. Birmanski termini so objavljeni prav tako v obeh jezikih; seveda se dvojezičnost samoumevno upošteva tudi pri bogoslužju. Kot škof podpiram dvojezičnost v naših cerkvenih listih z izdajanjem cerkvenih tednikov »Der Sonntag« in »Nedelja«. Katoliška Cerkev na Koroškem živi in prakticira dvojezičnost.
V svoji že dve leti in pol trajajoči poklicni dejavnosti kot Štajerec v Sloveniji mi je zgledna večjezičnost slovenskih poslovnih partnerjev zelo koristila, ker se je vsak potrudil olajšati komunikacijo s tem, da je govoril nemško ali angleško. Letos sem često bil na poti v deželi in v hribih dežele in sem smel poleg govorjene večjezičnosti doživeti večjezičnost v srcih ljudi. To me je tako prevzelo, da se že dva meseca intenzivno posvečam slovenskemu jeziku; rad bi iz spoštovanja do ljudi v deželi tudi aktivno živel večjezičnost.
Ni nobena skrivnost, da največji zaklad Koroške ne tiči v rudnikih ali celo v trezorjih, marveč v preseku treh kulturnih krogov. Čas je, da preženemo zle duhove nacionalizma, da se ljudje sprostijo za koroško prihodnost: namreč za obvladanje in razumevanje jezikov naših ožjih sosedov. Kajti beseda sporazumevanje prihaja – kakor tudi beseda razum – iz besede razumevanje.
Pozdravljam projekt „Botrstvo večjezičnosti“, ki sta ga na Koroškem priklicala v življenje Bernard Sadovnik in Willibald Liberda in mu zastavila cilj, da zbuja pri ljudeh novo zavest za pestrost jezikov.
Ohranitev in pospeševanje jezikovne in kulturne pestrosti je ključ do komunikacije, integracije in dialoga. Večjezičnost ne olajša samo dostopa do drugih kultur, temveč bistveno prispeva k funkcioniranju integrativne družbe.
Večjezičnost pospešuje medkulturni dialog in naj bo cenjena kot naravni vir v naši multikulturni družbi. Zasluga projekta „Botrstvo večjezičnosti“ je predvsem zbujanje ozaveščenosti pri ljudeh, da učenje jezikov ni samo za manjšino potrebni osnovni pogoj za integracijo, temveč, da prinaša nam vsem gospodarsko in politično obogatitev.
Prihodnost je večjezična
Večjezičnost je v vsakem primeru pridobitev! Predstavlja kompetenco, obogatitev in startno prednost v življenju. Podjetjem svetujem, da koristijo te dragocene prednosti in podpirajo večjezičnost. V globaliziranem gospodarstvu so sodelavci, ki so pripravljeni razmišljati prekomejno in prerasti lastne omejenosti, bolj kot kdaj dragoceni. Zaradi tega podpira Banka za Koroško in Štajersko (BKS) že dalj kakor deset let deželno tekmovanje v tujih jezikih na področju splošno-izobraževalnih višjih šol. S tem podpira jezikovno nadarjeno mladino na Koroškem. Ker sodijo jezikovne spretnosti danes med najvažnejše osnovne pogoje za poklicne in osebne uspehe, radevolje podpiram projekt »Botrstvo večjezičnosti« in želim še nadaljnjih lepih uspehov pri uresničiitvi te zamisli.
Da sta dvo- in večjezičnost pomembni ni treba posebej poudariti. Kdor na Koroškem zna slovensko, nemško in npr. angleško ima že izredno dobre poklicne možnosti tako v institucijah EU, pri bankah, zavarovalnicah, v gospodarstvu v javni upravi itd.. Poleg tega dvo- in večjezičnost omogoča razvitje medkulturne kompetence, ki je v današnjem poslovnem svetu še kako zaželena.
-T- nach oben
-U- nach oben
-V- nach oben
Bolj kot kdaj poprej obstaja v naši družbi nuja, da podpiramo in živimo večjezičnost. Bilingualna in multilingualna kompetenca je za mnoga delovna mesta čedalje bolj osnovni pogoj. Sposobnost, da se poslužujemo pri komunikaciji različnih jezikov, moramo zaradi tega gojiti že v rani mladosti, torej v otroškem varstvu in v osnovni šoli. Za ljudi, ki živijo v tujem jezikovnem okolju, je večjezičnost navadno življenjskega pomena. Kdor želi biti uspešen, mora obvladati pravila sporazumevanja. Angleščina je danes samoumevna, vsak dodatni jezik je koristen.
Če vemo, da jezik ne premore izraziti vsega človekovovega notranjega bogastva, da mu postavlja meje, bi se morali potruditi, da se naučimo čim več jezikov, da si lahko brez meja izmenjavamo sporočila z vsem emocionalnim notranjim bogastvom. Odprimo se jezikom naših sosedov in potrojimo na ta način svoj človeški potencial!
Govorim, torej sem. Čimveč jezikov govorim, tem bolj sem!
-W- nach oben
Zahvaljujem se za dragoceno iniciativo h krepitvi pestrosti jezikov, ker je važen instrument, da presegamo meje – predvsem tiste v našem mišljenju.
Ključ do uspešnega sobivanja sta komunikacija in razumevanje – tudi v našem medsebojnem evropskem življenjskem prostoru. EU je velikokrat grešni kozel. Seveda ni vse perfektno in tudi v Evropi moramo marsikaj kritično presoditi in razvijati naprej.
Celotno gledano pa mi Korošice in Korošci, Avstrijke in Avstrijci z ozirom na življenjsko kvaliteto nimamo sprejemljive alternative k združeni Evropi. Dosežki, ki so sedaj že samoumevni kot so to mir, varnost in blaginja, so brez dvoma sadovi sodelovanja držav in predvsem ljudi v Evropi.
K sreči prepoznamo dandanes – posebej v smislu naše mladine – dragocene šanse in možnosti, ki nam jih nudi večjezičnost. Pobude kakor botrstvo večjezičnosti soprispevajo svoje, da bosta medkulturnost in živeta večjezičnost čedalje bolj samoumevni.
V svojem aktivnem času kot športnik mi večjezičnost nikoli ni škodovala, vedno le koristila. Kjerkoli sem bil, sem se lahko sporazumeval. Žal pa sem zamudil priložnost, da bi se še dodatno naučil ta ali oni jezik. Jeziki nam odpirajo vrata v svet. Tega naj bi se zavedali naši otroci. Jeziki nadomeščajo deloma študije, lajšajo življenje v tujini in ustvarjajo prijateljstva. Moja zgledna država glede poznavanja jezikov je Luksemburg. Pravijo, da obvlada dober izobražen Luksemburžan najmanj 7 jezikov. Manj izobražen samo 4! Koliko jezikov govorimo mi?
Jeziki brez meja - najosnovnejši pogoji za živeto in podprto večjezičnost so medkulturni dialog, kulturna raznolikost in skupna Evropa. Jezik in komunikacija nas ljudi združujeta. Samo s pomočjo večjezičnosti premagujemo ovire, samo tako najdemo skupno osnovo za medsebojno komunikacijo.
Star pregovor pravi: „Kolikor jezikov govoriš, tolikokrat si človek!“ In prav to človečanstvo menimo, če danes razpravljamo o večjezičnosti. Znati govoriti več jezikov, to je vendar zaželeno stanje, a ne? Iniciativo za dvojezičnost lahko samo pozdravljamo, razen, če mislimo, da je v enojezičnosti prihodnost naših otrok. Več znati prinaša več šans v življenju- in s tem tudi boljšo bodočnost za nas vse.
-Z- nach oben