Žal "offcanvas-col1-sl" ne obstaja.

Žal "offcanvas-col2-sl" ne obstaja.

Žal "offcanvas-col3-sl" ne obstaja.

Žal "offcanvas-col4-sl" ne obstaja.

SL
Have any Questions? +01 123 444 555

AKTUALNO

Aktualno

FUENS je vabila na seminar slovanskih narodnih skupnosti

22. Okt, 2018
Z delovnim naslovom »Manjšinki jeziki v javnosti« se je od 18. do 21. oktobra 2018 v Mlynky / Pilisszentkereszt na Madžarskem odvijal 21 FUENS-seminar slovanskih manjšin v Evropi.
 
Tematsko žarišče v delovnih skupinah je bilo dejanska jezikovna raba manjšinskih jezikov v dotični državi, vidnost jezikov v javnem prostoru in njihovo utrjevanje v javnem življenju.
 
Skupno je okoli 30 udeleženk in udeležencev iz desetih držav razpravljalo o možnostih spodbujanja učenja jezikov in formuliralo predloge ter priporočila za druge manjšine.
 
Poleg predsednika FUENS, Loránta Vincze, so se mednarodnega srečanja udeležili tudi govornik slovaške manjšine v madžarskem parlamentu, Paulik Antal, državni sekretar za manjšine, Miklós Soltész, ter poslanec nemške manjšine v madžarskem parlamentu, Imre Ritter.
 
Okvirni program konference je med drugim obsegal ogled madžarskega parlamenta ter Slovaške gimnazije v Budimpešti.

S strani manjšine koroških Slovencev in Slovenk so se seminarja udeležili predsednik SKS Bernard Sadovnik in Nadja Polzer (SKS) ter Marko Oraže in Milena Ošina (oba NSKS).
 
Več informacij lahko najdete na: www.fuen.org

UČENJE SLOVENŠČINE NA SPLETU

12. Okt, 2018

Se bi radi na enostaven, igriv in učinkovit način samostojno naučili slovenščine?

Slovene Learning Online (http://www.slonline.si) je prosto dostopni spletni tečaj slovenskega jezika za tujce, ki so ga razvili na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik). Spletni tečaj je na voljo v več novih jezikovnih kombinacijah. Zdaj se z njim slovenščino lahko učite, če govorite angleško, francosko, nemško, hrvaško, italijansko, rusko ali špansko!

Več informacij lahko najdete na:www.slonline.si

Profesor Janez Stergar prejel 12. Kugyjevo nagrado

20. Jun, 2018


Pretekli torek je bila v prostorih ZG/ZRG za Slovence v Celovcu slavnostna podelitev Kugyjeve nagrade. Ob prisotnosti številnih častnih gostov je profesor Janez Stergar prejel častno nagrado Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk.

Svoje zasluge s področja prekomejnega delovanja, publiciranja, avtorskega in založniškega dela v službi alpsko-jadranskih jezikov, svoje raznolike dejavnosti na področju društvenega življenja v Klubu koroških Slovencev v Ljubljani, zlasti pa neprecenljive zasluge na področju osebnih in organizacijskih prijateljskih stikov s koroškimi Slovenci in rojaki celotne alpsko-jadranske regije – za vso to neutrudno udejstvovanje je Janez Stergar pretekli torek s strani Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk prejel Kugyjevo nagrado.

 „V času temeljitih globalnih in regionalnih sprememb lahko ugotovimo, da je nesebično delo nagrajenca zapustilo bogate sadove in trdne temelje, ki soomogočajo nov zagon in uveljavljanje dejanskih evropskih vrednot.  Vse bolj se širi spoznanje, da sta dvo- in večjezičnost ter ohranitev bogate kulturne dediščine posebni vrednoti, ki omogočata še posebno Koroški in širši alpsko jadranski regiji skupno prihodnost, trajnosten razvoj in mir. Pot prihodnosti je pot sodelovanja, povezovanja in spoštovanja drug drugega ne glede na jezikovno ali pa ideološko pripadnost. Tega se je današnji nagrajenec, ki je v alpsko jadranskem prostoru več kot samo priznana osebnost, še posebno zavedal in pri svojem delovanju vseskozi uspešno uveljavljal. Temu primerno je prof. Janez Stergar kot zgodovinar vizionarno in v evropskem duhu že zagovarjal skupne prekomejne korake, ko je to še marsikje sprožilo nerazumevanje in tudi kritične pripombe,“, je nagrajenca v svojem pozdravu počastil predsednik SKS, Bernard Sadovnik.

Obsežne dejavnosti nagrajenca pa je v svoji lavdaciji orisal podpredsednik SKS, dr. Reginald Vospernik, ki ga z Janezom Stergarjem povezuje dolgoletno prijateljstvo:

„11.7.1948 v Ljubljani rojeni Janez Stergar se je po uspešno opravljeni maturi odločil za študij zgodovine in geografije na ljubljanski Filozofski fakulteti, ob tem pa še absolviral tudi smer sociologije. Zaposlen je Janez bil nad 40 let, namreč od leta 1972 vse do svoje upokojitve 2013, na ljubljanskem Inštitutu za narodnostna vprašanja, kjer si je pridobil naziv strokovnega svetnika. Ob sedemdesetletnici obstoja Inštituta za narodnostna vprašanja je leta 1995 napisal in izdal tudi oris bogate zgodovine te pomembne ustanove. Poklic mu namreč ni bil le poklic, marveč vseskozi tudi poklicanost. (…) Od svojih angažiranih študentovskih let pa vse do danes je sledil tradicijam slovenskega kulturnega poslanstva, izvirajočega iz globoke zakoreninjenosti v izročilu prednikov in etike humanosti, odprtosti, zagledanosti v jutrišnji dan. (…) Julius Kugy, ki je boter imena današnje nagrade, bi se vzradostil, če bi vedel za vse tiste, ki so sledili in sledijo njegovemu zgledu na alpsko-jadranskem področju. Med njimi izstopa zlasti Janez, današnji slavljenec. Kot »neutrudnega prijatelja koroških Slovencev« in enega glavnih pobudnikov spravnega dejanja junija 2017 na ljubljanskih Žalah nekoč in deloma še danes sprtih Slovencev ga označuje slovenski tisk. (…) Zlasti izstopa Janez Stergar kot nadvse aktivni član prekomejne dialoške skupine, ki si že nekaj let prizadeva za uresničitev alpsko-jadranske regije miru z raznimi publicističnimi in drugimi aktivnostmi. (…) Naj se ustavim še pri bibliografiji Janeza Stergarja in njegovih vsestranskih društvenih prizadevanjih. Ob tem, da je že leta dolgo srce in duša Kluba koroških Slovencev v Ljubljani – bratski klub v Mariboru vodi Danijel Grafenauer –, je dejaven tudi v raznih funkcijah pri Slovenski Matici, ustanovljeni 1864, v Društvu slovensko-avstrijskega prijateljstva, v Slovenski konferenci svetovnega slovenskega kongresa, v Zvezi zgodovinskih društev Slovenije, katerega častni član je od leta 2008. In še bi lahko našteval.“

Kugyjevemu nagrajencu je ob tej priliki čestitala cela vrsta častnih gostov, mdr. generalni konzul Republike Slovenije Milan Predan s soprogo, konzulka Jasna Goličič-Bakovnik, predsednik Republike Slovenije dr. Boštjan Žekš s soprogo, poslanec Državnega zbora Bogomir Vnučec, predstavnik Državnega sveta Peter Jožef Česnik, zastopnik Janeza Janše, Miro Petek, predsednik deželnega zbora, Reinhart Rohr, deželna svetnica, Anna Blatnik, deželni svetnik Daniel Fellner, zastopnik krškega škofa, Mihael Krištof, brigadir Willibald Liberda, podpredsednica SKS Zalka Kuchling in številni drugi.

Za glasbeni okvir slavnostne podelitve je poskrbel kvintet „Donet“.

ODZIVI MEDIJEV:

RTV SLO

ORF - Slovenski spored

Janez Stergar prejme Kugyjevo nagrado

04. Jun, 2018
Na osnovi soglasnega sklepa upravnega odbora Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk bo SKS
19. junija 2018 podelila dvanajsto Kugyjevo nagrado. Odlikovanje se podeli v rednih presledkih odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
 
Letošnjo Kugyjevo nagrado 2018 prejme profesor zgodovine Janez Stergar za svoje zasluge s področja prekomejnega delovanja, publiciranja, avtorskega in založniškega dela v službi alpsko-jadranskih jezikov, za svoje raznolike dejavnosti na področju društvenega življenja v Klubu koroških Slovencev v Ljubljani, zlasti pa za neprecenljive zasluge na področju osebnih in organizacijskih prijateljskih stikov s koroškimi Slovenci in rojaki celotne alpsko-jadranske regije.
 
Nagrada je, podobno kakor Kugyjevi razredi na Slovenski gimnaziji, poimenovana po znanem večjezičnem in multikulturnem alpinistu in avtorju knjig s področja gorstva Juliusu Kugyju (1858 – 1944), čigar korenine segajo na tri področja alpsko-jadranskega prostora: v spodnjo Ziljsko dolino pri Pečah, v Gorico in Trst ter na področje Julijcev v današnji Sloveniji. Ideja Kugyjeve nagrade sloni na zamisli o alpsko-jadranskem zbliževanju v trikotniku Koroška – Slovenija – Furlanija in na želji po znanju štirih jezikov tega prostora (slovenščine, nemščine, italijanščine in furlanščine) ter na spoznavanju kultur na stičišču treh evropskih jezikovnih družin.
 
Podelitev Kugyjeve nagrade bo v torek, 19. junija 2018, ob 19.00 uri v prostorih Slovenske gimnazije, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Klagenfurt/Celovec.

BRIŠKE ČEŠNJE POŽIVILE ALPSKO-JADRANSKO SODELOVANJE

28. Maj, 2018

V sodelovanju z občino Goriška Brda je Alpsko-Jadranski center (AACC) letos od 24. do 27. maja v Celovcu, Beljaku in Čepičah pri Globasnici spet vabil na tradicionalni praznik češenj.

Sladke češnje, odlično vino in pršut iz Goriških Brd ter domača podjunska salama – te izvrstne kulinarične ponudbe se je tudi letos poslužilo več sto ljudi na praznikih češenj, ki so letos potekali na treh koroških lokacijah.

Zelo zadovoljen z izvedbo je bil tudi globaški župan in predsednik Alpsko-Jadranskega centra za čezmejno sodelovanje, Bernard Sadovnik: „Prazniki češenj niso samo velika pridobitev za Beljak, Celovec in Globasnico, temveč pričajo tudi o odličnem alpsko-jadranskem sodelovanju.“ Uspešnost prireditve podčrtujejo tudi številke: Vsako leto na praznikih prodajajo več tisoč kilogramov okusnih češenj. 

Letošnji niz praznikov pa so zaključili v Čepičah pri Globasnici, kjer so prodajali okusne „briške vizitke“ v okviru tekme koscev SPD „Edinost“ Šteben.

Več informacij lahko najdete na: www.aacc.co.at

ČEŠNJE SPET VABIJO

17. Maj, 2018

Da imajo sladke češnje iz Goriških Brd zelo močno privlačnost, so v zadnjih letih vedno spet dokazale na Koroškem, kjer so v okviru praznikov češenj vsakič privabile več sto ljudi. Dobra novica: Tudi letos boste češnje lahko uživali na treh koroških krajih – v Celovcu, Beljaku in Čepičah pri Globasnici.

Češnje, vino, pršut in druge dobrote iz Goriških Brd ter salamo iz Podjune – vse to lahko uživate v okviru že tradicionalnih praznikov češenj, ki jih vsako leto prireja Alpsko-jadranski center za čezmejno sodelovanje (AACC) z mestoma Celovec in Beljak ter občino Brda. Uspešnost prireditve najbolje dokazujejo številke: Vsako leto na praznikih prodajajo več tisoč kilogramov okusnih češenj.  

O izvrstnem okusu „briških biserov“ se boste letos lahko prepričali kar na treh mestih:
V četrtek, 24. maja, na Novem trgu v Celovcu (9.00 – 13.00 ura),
v soboto, 26. maja, v Beljaku (Hans-Gasser-Platz), 9.00 – 14.00 ura, in
v nedeljo, 27. maja, od 14.00 - 17.00 ure v okviru tekme koscev SPD „Edinost“ Šteben v Čepičah pri Globasnici (gostišče Juenna).

S prirejanjem praznikov po Koroškem organizatorji oživljajo staro tradicijo – saj so kmetice in kmetje že v času monarhije v vigrednem času prodajali češnje iz Goriških Brd v Celovcu in na Dunaju.

Oglejte si tudi VABILO!

Več informacij lahko najdete na: www.aacc.co.at

Uspelo je! Evropska državljanska pobuda zbrala milijon podpisov

04. Apr, 2018

Že šest dni pred iztekom evropske državljanske pobude Minority SafePack je uspelo doseči potrebnih milijon podpisov. Po celi Evropi je iniciativo podprlo 1.215.879 ljudi, pri čemer je enajst držav doseglo predvideni kvorum. Peticija je s tem izpolnila pogoje, da jo obravnava Evropska komisija.  

Glavni cilj pobude je bil, da EU sprejme niz pravnih aktov za izboljšanje zaščite oseb, ki pripadajo narodnim in jezikovnim manjšinam, ter okrepitev kulturne in jezikovne raznolikosti. To naj bi vključevalo tudi politične ukrepe na področju regionalno govorjenih jezikov in jezikov manjšin, izobraževanja in kulture, regionalne politike, sodelovanja, enakosti, avdiovizualnih ter drugih medijskih vsebin, pa tudi regionalne pomoči.

Pobuda je med drugim zahtevala financiranje programov za manjše jezikovne skupnosti, ustanovitev centra za jezikovno raznolikost in evropske smernice za zaščito in promocijo kulturne in jezikovne raznolikosti.

Enajst držav je preseglo minimalni prag števila podpisov: Romunija (303,695 podpisov), Slovaška (57,890), Madžarska (569,813), Litva (8,252), Hrvaška (18,884), Španija (53,772), Danska (12,194), Bulgarija (25,691), Lituanija (20,284), Slovenija (6,895), in - zadnji dan pred koncem - Italija (60,545). Največ glasov je pobuda dobila na Madžarskem (569.813), najmanj pa na Cipru (36).

Z več kot milijonov podpisom je peticija izpolnila pogoje, da jo obravnava Evropska komisija. V naslednjih dneh bodo točno preverili oddane glasove.

Več informacij lahko najdete na: www.minority-safepack.eu ali tukaj!

VAŠ GLAS ZA DRŽAVLJANSKO POBUDO „MINORITY SAFEPACK“

10. Jan, 2018

30. oktobra 2017 se je na Dunaju oficialno začela pobuda »Minority SafePack« v Avstriji. V okviru pobude pod geslom »Moj jezik je del raznolikosti Evrope« naj bi širom Evrope zbrali najmanj milijon podpisov. Cilj iniciative: Podpora in zaščita evropskih narodnih skupnosti, ki jim skupno pripada 50 milijonov ljudi.

Široko iniciativo, ki jo je spravila na pot skupina članov Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), v Avstriji podpira šest avtohtonih manjšin. Tako so projekt na Dunaju predstavili predstavniki koroških Slovencev, gradiščanskih Hrvatov, predsednik FUENS Lorant Vincze, nekdanji deželni glavar Južne Tirolske Luis Durnwalder, govornik stranke SVP v italijanskem parlamentu Daniel Alfreider ter predsednik NSKS, Valentin Inzko.

Avstrijska kampanja, katere cilj je zbiranje 13.500 podpisov, je pod geslom »Moj jezik je del raznolikosti Evrope«. S pomočjo mobilnega paviljona, ki se bo peljal skozi Avstrijo, hočejo ljudem približati pomembnost iniciative. „Pobudo Minority SafePack podpirajo tudi Center avstrijskih narodnosti, Študentska organizacija Austrije in mnogo drugih organizacij,« tako Gabriella Novak-Karall, govornica avstrijskega podpornega komiteja.

V okviru konference se je predsednik FUENS, Loránt Vincze, zahvalil pri zastopnikih lokalnih organizacij in orisal tri stebre projekta. »Minority SafePack iniciativa je projekt prihodnosti in nove Evrope. Želimo enakopravnost manjšin z večinskim prebivalstvom v evropski družbi. Pobuda je tudi projekt upanja. Manjšine držav članic od Evrospke komisije nočejo več slišati izgovorov, češ da niso odgovorni za manjšinske pravice. In navsezadnje je pobuda tudi projekt solidarnosti. Je mnogo priznanih narodnih skupnosti, ampak tudi mnogo tistih, ki niso priznane – za vse tiste ta projekt predstavlja upanje, da si pridobijo iste pravice,« je poudaril Vinzce.

Več informacij lahko najdete na: www.minority-safepack.eu.

Glasujte tudi vi – na povezavi:

https://ec.europa.eu/citizens-initiative/32/public/#/!

© 2019 | Mehrsprachigkeit.at | SKS Skupnost
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate z uporabo piškotkov v skladu s tem obvestilom. Več informacij
OK!